Eden najstarejših slovenskih gradov se prvič omenja 1161, izrecno pa 1279 kot Castrum Arch. Sredi 12. stoletja so ga zgradili grofje iz Bogna; za njimi so se zvrstili Andeži in Spanheimi. Njegovi zidovi pomnijo krutost grofice Barbare Bele, ki je tlačane privezovala na sramotilni kamen ob grajski poti in tako razpihala kmečki upor 1515, v katerem je grad pogorel. Do 1525 je v renesančni preobleki znova zablestel. V 17. stoletju so ga Verniški prodali rodbini Kajzelj, ki je pod obzidjem uredila rastlinjake in ribnik z raki. Baron Haller von Hallerstein mu je med 1784–1825 vdahnil novo življenje, med drugo svetovno vojno je tu delovala vojaška postojanka, po 1948 pa kar pet desetletij sestre usmiljenke. Danes prenovljeno poslopje vabi k odkrivanju zgodb o uporu, renesansi in tihem samostanskem času.