Je grad, pa ni – vsaj ne v klasičnem smislu. Kmalu po naključnem odkritju idrijskega cinobarita so zasebni lastniki rudnika na najvišji polici nad mestom postavili mogočno skladišče srebrnega zaklada. Gewerkenegg – »rudniški grad« – ni le varoval živo srebro pred Benečani in Turki, temveč je hranil tudi žito in vino ter nudil streho rudniškemu uradu. Ko je leta 1575 posest prešla v roke deželnega kneza, je stavba postala upravno srce idrijskega gospostva. Danes obnovljene renesančne arkade pričajo o petstoletni zgodbi moči, bogastva in znanja, ki je Idrijo zapisala v svetovni rudarski vrh.