V nekdanji rafineriji sladkorja iz 1828, največji tovarni svojega časa na tem koncu habsburškega imperija, danes domuje najsodobnejši ljubljanski center za vizualno, zvočno in performativno umetnost. Po požaru 1858 je industrijski kolos pod ruševinami postal gnezdo moderne slovenske književnosti; prenova 2018–2021 pa je ohranila opečnate fasade in v notranjosti izdolbla 40‑metrsko jekleno ladjo za razstave, koncerte in dogodke. Na bregu Ljubljanice se stara tovarna zdaj oglaša kot “novo srce kulture”, kjer se industrijska dediščina sreča z drznimi zamislimi 21. stoletja.